Druga najlepša stvar na potovanju je uživanje ob gurmanski hrani. Prva? Prva je občutek, da danes ne veš, kje boš jutri tak čas. Zadnjih 13 mesecev potovanja po Aziji sva se zastrupila nekaj več kot 20-krat. A če bi se bilo potrebno za uživanje ob toliko raznovrstne hrane zastrupiti še 100-krat, bi se. Katka je verjetno malce drugačnega mnenja, ampak Katka v svojem rojstnem imenu nima angleške besede za jesti. Mitja. Meatja. Večkrat sanjariva, kako bi sedaj jedla to-in-to iz Indije, pa to-in-to iz Indonezije, pa tisto-in-ono iz Vietnama. Ja,…

In se poslavljava. Po 100 dneh in noro zanimivem vstopu v Indiju na njenem jugu (klikni sem za prispevek o tem), se jutri iz mesta Varanasi prek nekaj krajev odpravljava na 30-urno pot v Nepal. O ja, privoščila sva si. Za prvi 7 ur vožnje z vlakom sva si za zadnjič privoščila kar 1st class! 🙂 Ko sva včeraj sedela na razgreti betonski polički in nemo opazovala, kako le nekaj metrov stran od naju na kupih žarečega lesa žgejo trupla, eno za drugim, sva ugotovljala, da naju je…

Prvi teden na Andamanskiih otokih sva preživela na otočku Neil in ker nama je po enem tednu zmanjkalo dinarčkov, sva bila primorana Neil zapustiti in se s trajektom podati protu otoku Havelock. Pustimo to, da sva na poti videla leteče ribe, delfine in nekaj, kar je bilo podobno kači, ki beži po morski gladini. Pustimo to, da naju je kapitan povabil v njegovo kabino. Pustimo to, da naju je na Havelocku sprejel voznik rikše, ki je rekel naj mu plačava pač kolikor hočeva, da njemu je vseeno ……

Najin peti potop. Nekje na odprtem morju mimo otočka Havelock. Razbitine potopljene ladje M.V. MARS. 15 metrov pod morsko gladino čepim na peščeni podlagi. Instruktor mi je namreč singaliziral, da bova zamenjala cilindra z zrakom. Razlog je namreč ta, da moje prekomerno navdušenje nad podvodnim svetom v kombinaciji z veliki pluči, izjemen potrošnik zraka. Začeli smo z 200 bari, po 35 minutah na globini sem jih imel jaz le še 70. Instruktor 120. Katja 140. Instruktor: “Pridi sem in počepni na mivko.” Mic: “OK” Instruktor: “Jaz. Ti. Zamenjala…

Andamanskih otokov je 325. So nekje na sotočju vplivov Myanmara, Indonezije in Indije. (Poglej na tole mapo, če te zanima, kje točno.) In prav takšno sotočje in raznolikost daje pravi pridih otoški hrani, ki se želi na vsakem koraku pokazati v vsej svoji veličini. Primarna hrana na otoku so seveda ribe, takoj za petami pa so jim domači kokosi in, na najino veliko srečo, mangoti, ki so se ravnokar bohotili na vrhuncu sezone. Težko si človek predstavlja karkoli lepšega, kot pa da se s motorjem voziš po otoku…

Za tiste, ki morda prvič slišite zanje, samo na kratko. Andamanski otoki spadajo pod Indijo in ležijo v Bengalskem zalivu. Glavno mesto je Port Blair. Vsa otočja skupaj so skoraj tako velika kot polovica Slovenije, tam pa živi okoli 380.000 prebivalcev.Od tega je okoli 10 % avtohtonih prebivalcev otočij, ki pa skozi leta zgubljajo svojo avtonomnost in jih takšni in drugačni vplivi razvitih civilizacij počasi “iztrebljajo”. Ja, tudi turizem in tega se še kako zavedava … Danes sva na letalski družbi SpiceJet, s katero letiva tudi iz Šrilanke…