Si (bodoča) mlada mamica. Rok si imela pred petimi dnevi. Ogromna si. Bolijo te vse koščice v telesu, slabo ti je, ne veš a bi jedla, pila, spala ali hodila po sobi gor in dol. Prebala si že vse One, Nove in Storyje. Telenovel ne morejo snemati tako hitro, kot jih gledaš zadnje dni. Ne veš, kaj bi sama s sabo. Odpreš svoj facbook profil in BAM! “A si že rodila?” “A je punčka ali fantek?” “Kdaj imaš ti rok? A ne bi mogla že rodit?” “Komaj čakamo, da vas pridemo pogledat!”
Drage (bodoče) mamice, žal mi je, če sem s tem uvodom popolnoma zgrešill, ampak mislim, da boste razumeli bistvo.
Za nama je 526 dni potovanja. 10 držav, nekaj več kot 50.000 kilometrov. Neskočno doživetij, ki jih še vedno ne znava (in verjetno tudi nočeva) popredalčkati v najinih možganih. Kopica novih prijateljstev in zgodb, ki bodo ostale za vedno. V žepu pa že imava karto za domov. Ne rada, a ta korak sva pač enkrat morala stopiti.
“Kako pa se počutita, ko greta domov?”
Kot tista mamica tam zgoraj. Veš da bo zdaj zdaj, ne bi še, pa vseeno najbolje, da s tem čim prej opraviš in se seveda veseliš vsakega dneva, ki te čaka v “novem” življenju.
Pravite, da je situacija v Sloveniji za odtenek boljša, kot pred letom in pol, ko sva šla na pot. Računava na to. Ker sva pred potovanjem zapustila službi, v katerih sva več kot uživala, naju je morda najbolj strah ravno tega koraka. Najti svoj košček zemlje pod pisarniškimi neonskimi lučmi in z nasmehom opravljati dela, ki jih imava rada.
A če bova delala kaj s potovanji?
Zelo resno razmišljava o tem in pripravljava nekaj predlogov. Se poigravava z nekaj drugačnimi idejami. A zame so potovanja sveta. Za nobeno ceno jih ne bi “omadeževal” s nepotrebnimi kapitalističnimi pogledi. A če najdeva kakšno srednjo pot, bova vsekakor zaplula v to smer. Veliko lepega bi lahko pokazala …
Kakšna pa je pot domov?
6. julija pristaneva v Beogradu. Tam bova preživela tri noči, potem pa direktiva na Exit Festival v Novi sad. In ob tem še iskrena in velika zahvala Exit Festivalu za podarjeni vstopnici (Pika, mega hvala!!!) in agenciji SupraTravel, ki nama bo za čas festivala odstopila sobico v hostlu. Po japonsko se priklanjava!
In ker nimava pojma kakšne dobrote rastejo na najinem pragu, že leto in pol pa rabutava najslajše sadeže pri sosedih na koncu ulice, se malce nagibava k mini Balkan roadtripu. Morda iz Novega Sada v Tuzlo, pa dalje v Sarajevo, Banjo Luko, še kam na Hrvaško in prek Zagreba nekam na slovenski cviček.
Če ima kdo kakšno idejo, kaj vse ujeti na poti iz Novega Sada v Slovenijo, prosim, prosim povejte nama, ker res nimava pojma! 🙂
