Na naše naslednje daljše potovanje gremo uživat. In jest. Se kopat in snorklat. Malo globoko v džunglo in malo v naša najljubša megalomanska mesta. Za razliko od lanskega potovanja, ko smo v dveh mesecih obiskali 6 držav (Tajska, Indonezija, Nova Zelandija, Fiji, Japonska in Malezija), sva se tokrat odločila, da si ga vzamemo u izi.
Lila gre prihodnje leto v šolo, zato izkoriščamo verjetno zadnje daljše februarske počitnice. Art je že dovolj star, da se ne zaletava z glavo v stene in ne skače ravno čez vsako skalovje, Lila pa je tako ali tako že prava mlada dama, s svojo jutranjo rutino, najlubšo glasbo in dovršenim kulinaričnim okusom.
Takšen je naš trokratni načrt.
Letimo v Kuala Lumpur (1). Nazadnje se nam je z vrhunsko hrano, igrišči za otroke in cenovno dostopnimi bedarijicami (aka durian vseh vrst), tole mesto zelo prikupilo. Za 60 eur na noč smo v nam ljubem predelu Bukit Bintang dobili apartma z bazenom in telovadnico, v katero ne bomo vstopili niti če nam plačajo.
Iz Kuala Lumpurja letimo za en teden na Borneo (2 in 3). Tale Borneo se nama izmika že od leta 2014, tokrat pa ni hudič, da ne pridemo tja. Plan je, da smo 4 dni v džungli in otrokoma pokaževa, kakšne so eksotične živalice, ko niso v kletkah. Plan je, da ne dobimo malarije ali denge.
Ko se iz Bornea vrnemo nazaj na celinsko Malezijo, sva na Artovo željo splanirala train-trip (roadtrip, ampak z vlaki, a štekaš?), kjer bomo z vlakom, ki ima v imenu Golden in še Express, najprej parkirali v mestu Ipoh (4), ki slovi po menda najboljši hrani (mogoče celo) na svetu. Od tam dalje pa ču-ču še na Penang (5), ki slovi po menda najboljši hrani (mogoče celo) na svetu. Ja, ponovil sem, ker se ne morejo zmenit med sabo, kdo je boljši.
Po Penangu zapustimo Malezijo. Pazi to. Ker so med korono ukinili trajekt iz Penanga na Langkawi (od tu so ladje navzgor na Tajsko), moramo iz Penanga z Airbus 320 celih 22 minut letet do sosednjega pristanišča, tam pa na speed-boat na tajski Koh Lipe (6). 10 let nazaj je Katka točno tukaj praznovala svoj rojstni dan. Tokrat ponovimo.
Nekaj dni na Lipe, potem pa na Koh Kradan (7). Skozi leta se je ta otok večkrat prikazal v debatah s prijatelji popotniki. Pa sva ga preslišala. Letos pa, ker smo se zaradi napetosti na meji s Kambodžo odločili, da nam najljubši Koh Kood in okoliška dva prijatelja prihranimo za kdaj drugič, smo na tem samotnem otoku brez cest in menda z eno štacuno, rezervirali pet dni. Pet dni, ko se bomo skupaj na lastni koži prepričali, kaj pomeni to, da ni klime in je samo mrzel tuš.
Po Koh Kradanu gremo na Koh Lanto (8), iz Lante pa na Krabi (9). Zelo turistično, ampak ko se postavim v situacijo po Koh Kradanu, sem prepričan, da nam bo takrat že pasala kakšna pica. Tukaj je plan najet motorček, se fijakat gor-in-dol, mogoče kakšen izlet, ni pa nujno.
Iz Krabija letimo v Bangkok, kjer bomo takoj za 5 dni najeli avto in se odpravili 3 ure na sever. Katka je našla super narodni park Khao Yai (10), ki je obdan z vinogradi in pravimi pravcatimi kmetijami s kravami, kozami in pujski na zeleni travi. Ja, tu je menda podnebje drugačno in so temperature ponoči lahko celo prijetno hladne. Plan je, da prvič pogledamo, kako Tajska izgleda še kje drugje, kot pa na klasičnih destinacijah.
Za konec pa seveda naš Bangkok (11). All in.
Vse skupaj bomo na poti 41 dni. Najin budget je povprečno 80 eur na dan za hotele. Največjo neumnost sva naredila, ker nisva pogledala, kdaj je kitajsko novo leto in ravno takrat pristanemo v Kuala Lumpurju. A kako se bo to poznalo? Namesto, da bi za letalsko karto na Borneo za vse štiri odštela 300 eur, sva po tisočerih permutacijah našla najcenejšo karto za 700 eur. Pa še hoteli so bili dražji in nekateri celo razprodani. Vemo za drugič.
Za celotno potovanje nameravava odšteti med 10 in 12 tisoč evrov. Zdaj pa počakat božička, potem pa nazaj na sladko načrtovanje potovanja.
Že 10 let je z nami na poti tudi Vita Življenjska, ki skrbi za to, da potujemo kar se da brezskrbno. Vsem popotnikov toplo priporočava njihovo zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco NLB Vita Tujina.
