Prvi teden na Andamanskiih otokih sva preživela na otočku Neil in ker nama je po enem tednu zmanjkalo dinarčkov, sva bila primorana Neil zapustiti in se s trajektom podati protu otoku Havelock. Pustimo to, da sva na poti videla leteče ribe, delfine in nekaj, kar je bilo podobno kači, ki beži po morski gladini. Pustimo to, da naju je kapitan povabil v njegovo kabino. Pustimo to, da naju je na Havelocku sprejel voznik rikše, ki je rekel naj mu plačava pač kolikor hočeva, da njemu je vseeno …
Čeprav sva se na Havelock odpravila samo “za tri dni” oz. “toliko, da dvigneva denar, pa greva nazaj na Neil”, sva tu ostala tri tedne. Saj ga ni človeka, ki bi pri zravi pameti zapustil takšen raj …
Sama v morju. Ni lepšega, kot jutro začeti v prijetno hladni vodi.
“Please take a picture of me.” “Ammmm, OK?!” 🙂
Najin dom, najin avto. Najin štrik za obešat perilo.
Pogled iz najine terase proti morju.
Katka je našla kos lesa in si napisala welcome ploščico za na kočico. MC Katja.
Najina soseska.
Sprehod skozi džunglo z obveznim orožjem.
Pot skozi močvirje do oddaljene plaže Elephant beach.
Mangorve so naju spremljale na vsakem koraku.
Meni ena najljubših fotografij. Malo se je zagledal 🙂
Kakšen lušten vsiljivec 🙂
Ku ku! Tako kot na katedri 🙂 Pa na Anjini poroki 😀